Vsebina
Za učinkovito izboljšanje razpoloženja lahko naredimo majhne spremembe v navadah, kot so tehnike sproščanja, hrana in celo telesne dejavnosti. Na ta način bodo možgane spodbudili, da povečajo koncentracijo svojih hormonov, ki uravnavajo razpoloženje, kot so serotonin, dopamin, noradrenalin in gama aminubutrična kislina (GABA).
Treba si je zapomniti, da je dobro razpoloženje stanje, ki je odvisno od dobrega počutja telesa in duha, vendar lahko nanj zaradi vsakodnevnih nalog vplivajo slabe navade, kot so dnevni stres v službi ali doma, malo spanja, brez časa če se ukvarjate s tem, kar vam je všeč ali si ne vzamete časa, lahko pride do hormonskega neravnovesja, ki sproži slabo voljo.
Oglejte si 5 akcijskih nasvetov za izboljšanje razpoloženja:
1. Dobro spi
Spanje vsaj 8 ur na dan je bistvenega pomena, da se možgani lahko spočijejo od vsakodnevnih opravil in lahko opravljajo svoje kemijske funkcije, ki vključujejo proizvodnjo hormonov, ki povečujejo občutek dobrega počutja in počitka ter posledično izboljšujejo razpoloženje.
Med spanjem telo zmanjša proizvodnjo kortizola in adrenalina, kar pomaga zmanjšati stres.
2. Pozornost na hrano
Nekatera živila, kot so fižol, mandlji, banane, losos, oreški in jajca, lahko pomagajo pri proizvodnji dopamina in serotonina, ki sta hormona sreče in dobrega počutja, poleg tega pa pomagata pri uravnavanju živčnega sistema, izboljšanju razpoloženja in zmanjšanju stres in tesnoba. Preverite tudi druga živila, ki pomagajo pri proizvodnji serotonina.
V naslednjem videu nutricionistka Tatiana Zanin govori o hrani, bogati s triptofanom, ki povečuje proizvodnjo hormonov, odgovornih za občutek dobrega počutja in sreče:
3. Delajte dejavnost, v kateri uživate
Če si vzamete čas za aktivnost, ki jo radi berete, poslušate glasbo, rišete ali kolesarite, je tudi način za povečanje ravni endorfinov, ki se izločajo iz hipofize in hipotalamusa in delujejo kot nevrotransmiter, spodbujajo občutek užitka in izboljšanje razpoloženja.
4. Sprostitvene dejavnosti
Sprostitvene dejavnosti, kot sta meditacija in joga, znižujejo raven kortizola, stresnega hormona, poleg tega pa pomagajo stopiti v stik s seboj in pogosto dajejo jasne občutke, ki jih vsak dan ne opazimo. Tako se lažje približate tistemu, kar dobro počnete, in opustite običaje, ki lahko povzročijo žalost in tesnobo. Naučite se izvajati meditacijo in njene prednosti.
5. Alternativne terapije
Holistične terapije, kot so akupunktura, avrikuloterapija, reiki in glasbena terapija, so prakse, ki sčasoma lahko izboljšajo razpoloženje. Za zagotavljanje sprostitve in samospoznanja, pomoč pri boljšem reševanju situacij, ki so prej lahko povzročile stres in izčrpale človekovo energijo.
Poleg teh lahko aromaterapijo izvajamo skupaj z drugimi dnevnimi aktivnostmi, je odlična tehnika za izboljšanje razpoloženja. Oglejte si, kako deluje in kako narediti aromaterapijo za izboljšanje razpoloženja.
Ta vrsta terapije se običajno obravnava kot dopolnilo k kliničnim situacijam, kot sta tesnoba in stres, ki lahko na primer vplivajo na razpoloženje in povzročijo jezo. Vendar te terapije ne smejo nadomestiti zdravljenja, ki ga je določil zdravnik.
Kadar je slaba volja lahko bolezen
V nekaterih primerih, ko je slaba volja skupaj z utrujenostjo, ki ne mine in izjemno draženjem, ki se s spremembo navad in prakso vseh potrebnih virov za to ne izboljša, je priporočljivo poiskati zdravnika, tako da lahko izključi na primer bolezen, kot so hipertiroza, diabetes, Alzheimerjeva bolezen in možganska kap, ki lahko vpliva na razpoloženje in povzroči epizode jeze, ki izginejo ob obvladovanju osnovne bolezni.
Kadar je slabo počutje pogosto, ni povezano z organskimi boleznimi in se ne izboljša s spremembo življenjskega sloga ali zdravljenja, ki ga navede zdravnik, bo morda treba osebo napotiti na zdravljenje k ustreznemu strokovnjaku, kot je psihiater ali psiholog, ker lahko kažejo na duševne spremembe, na primer na primer distimijo. Razumeti, kaj je distimija in kako se izvaja zdravljenje.
Naslednji test lahko da smernice, če se zastavlja vprašanje, ali gre zgolj za rutinsko prehodno slabo voljo ali če je možno, da gre za motnjo.
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- 17
- 18
- 19
Začnite test
Ali se počutite žalostne več kot 4-krat na teden ali se skoraj ne počutite ne srečni ne žalostni skoraj vsak dan?
- Ne nikoli.
- Da, vendar to ni zelo pogosto.
- Da, skoraj vsak teden.
Ali postanete moteči tudi v situacijah, ko se vsi zdijo srečni?
- Ne, ko so drugi srečni, sem tudi jaz.
- Da, pogosto sem slabe volje.
- Da, ne vem, kako je biti dobre volje.
Ste pogosto kritični ali zelo kritični?
- Ne, nikoli nikogar ne kritiziram.
- Da, ampak moje kritike so konstruktivne in nepogrešljive.
- Da, zelo kritičen sem, ne zamudim priložnosti za kritiko in sem na to zelo ponosen.
Se nenehno pritožujete nad vsem in nenehno?
- Ne, nikoli se ne pritožujem nad ničemer in moje življenje je vrtnica.
- Da, pritožujem se, ko menim, da je to potrebno ali pa sem zelo utrujen.
- Ja, ponavadi se pritožujem nad vsem in vsakim, skoraj vsak dan.
Se vam zdi vse dolgočasno in dolgočasno?
- Ne nikoli.
- Da, pogosto sem si želel biti kje drugje.
- Da, s stvarmi sem le redko zadovoljen in želel sem se ukvarjati s čim bolj zanimivim.
Se vsak dan počutite utrujeni?
- Ne, samo takrat, ko se res trudim.
- Ja, pogosto se počutim utrujeno, čeprav cel dan nisem ničesar naredil.
- Da, vsak dan se počutim utrujeno, tudi ko sem na dopustu.
Se imate za pesimistično osebo?
- Ne, precej optimističen sem in v stvareh vidim dobro.
- Da, imam nekaj težav pri iskanju dobrega v nečem slabem.
- Da, pesimist sem in vedno mislim, da bo šlo vse narobe, četudi je za to vloženega veliko truda.
Ali veliko spite ali imate težave s spanjem?
- Dobro spim in menim, da imam miren spanec.
- Rad spim, včasih pa težko zaspim.
- Mislim, da se premalo počivam, včasih spim več ur, včasih imam težave s spanjem.
Mislite, da se vam dela krivica?
- Ne, nikoli me to ne skrbi.
- Da, pogosto pomislim, da mi je storjena krivica.
- Da, skoraj vedno razmišljam: to ni pošteno.
Imate težave pri odločanju?
- Ne nikoli.
- Da, pogosto se počutim izgubljeno in ne vem, kaj naj se odločim.
- Da, pogosto se težko odločim in potrebujem pomoč drugih.
Ali ste ponavadi osamljeni?
- Ne, nikoli, ker uživam z družino ali prijatelji.
- Da, ampak šele, ko se razburim.
- Da, skoraj vedno, ker mi je zelo težko biti z drugimi ljudmi.
Ste zlahka razdraženi?
- Ne nikoli.
- Da večkrat.
- Ja, skoraj vedno se jezim in vznemirjam zaradi vsega in vseh.
Ste zelo kritični do sebe?
- Ne nikoli.
- Da včasih.
- Da, skoraj vedno.
Ste vedno z nečim nezadovoljni?
- Ne nikoli.
- Da večkrat.
- Da, skoraj vedno.
Ste preveč toga ali neprilagodljivi?
- Ne nikoli.
- Da večkrat.
- Da, skoraj vedno.
Imate nizko samopodobo?
- Ne nikoli.
- Da večkrat.
- Da, skoraj vedno.
Ali vidite samo negativno plat stvari?
- Ne nikoli.
- Da večkrat.
- Da, skoraj vedno.
Ali vse jemljete osebno?
- Ne nikoli.
- Da večkrat.
- Da, skoraj vedno.
Se težko počutite srečno in zadovoljno?
- Ne nikoli.
- Da večkrat.
- Da, skoraj vedno.