Vsebina
Hemoterapija je vrsta zdravljenja, pri kateri se pri eni osebi odvzame vnaprej določena količina krvi, po obdelavi in analizi pa se krvne komponente lahko transfundirajo drugi osebi, kar pomaga pri zdravljenju bolezni in izboljšanju osebe.
Poleg hemoterapije obstaja tudi avtohemoterapija, pri kateri se vzame vzorec krvi osebi, ki se bo zdravila. Kljub temu pa ima avtohemoterapija, čeprav se zdi, da ima nekaj prednosti, v skladu s tehnično opombo, izdano leta 2017 [1], tehniko odsvetovati, ker ni dovolj znanstvenih študij, ki bi dokazale njene dolgoročne koristi. in učinki na večjo populacijo.
Razlike med hemoterapijo in avtohemoterapijo
Hemoterapija je pomemben postopek pri zdravljenju raka in bolezni krvi, kot je na primer hemofilija, in obsega zbiranje vnaprej določene količine krvi, ki jo analiziramo, obdelamo in shranimo v laboratoriju.
V tem postopku se za transfuzijo uporabljajo krvne komponente, ki so lahko polna kri, plazma ali trombociti, lahko pa se uporabljajo tudi za tvorbo koagulacijskih faktorjev in imunoglobulinov, ki so beljakovine, ki delujejo v obrambi organizma.
V primeru avtohemoterapije se kri odvzame in vrne v mišico osebe, običajno v gluteusu, kar povzroči zavrnitev in daje prednost imunskemu sistemu. Ker je cilj tega zdravljenja boj proti boleznim z aktiviranjem imunskega sistema, za nadaljnjo stimulacijo imunosti, bi lahko kri pred ponovnim injiciranjem na primer obdelali z ultravijoličnim sevanjem ali ozonom.
Vendar se avtohemoterapija razlikuje od avtologne transfuzije, pri kateri se človekova kri zbere v transfuzijski vrečki in po obdelavi shrani v laboratoriju za uporabo pri transfuziji same osebe.
Čeprav je avtohemoterapija stara praksa in obstajajo poročila, da deluje, Zvezni svet za medicino, Zvezni svet za farmacijo in Brazilsko združenje za hematologijo in hemoterapijo ne priznata njene izvedbe in zato s strani Anvisa, zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov.
Zakaj lahko avtohemoterapija deluje?
Zdi se, da je blagodejni učinek avtohemoterapije povezan z dejstvom, da pri injiciranju krvi v mišico spodbuja zavrnitev telesa, kar spodbuja delovanje imunskega sistema. Poleg tega verjamejo, da ko kri vbrizga nazaj v telo, telo začne napasti to kri, ker vsebuje sledi bolezni, ki se razvija. Ko se to zgodi, lahko telo pridobi večjo odpornost proti bolezni in jo zato hitreje odpravi.
Študija, ki jo je leta 2019 izvedla skupina raziskovalcev iz Španije [2], je preučevala učinke avtohemoterapije pri zdravljenju fibromialgije. Za to so zbrali 150 ml krvi in jo pred ponovnim vbrizganjem v osebo obdelali s 150 ml ozona, ker bi ozon poleg boja proti prostim radikalom lahko učinkoviteje spodbudil imunski sistem.
Kljub pozitivnim rezultatom v zvezi z izboljšanjem simptomov je bila študija izvedena le z 20 ljudmi, kar pa ni zadoščalo za potrditev učinkov avtohemoterapije na fibromialgijo, zato so bile potrebne nadaljnje študije z večjo populacijo.
Kljub temu, da ga ANVISA odsvetuje in ni priznan kot klinična praksa s strani svetov medicine, farmacije in brazilskega združenja za hematologijo in hemoterapijo, se spodbujajo raziskave, povezane z avtohemoterapijo, saj obstaja možnost, da obstajajo znanstveni dokazi, ki navajajo indikacije prakse, kontraindikacije, ustrezen odmerek, čas zdravljenja in neželeni učinki, na primer.
Takoj, ko so na voljo zadostne informacije, lahko regulativni organi ponovno proučijo avtohemoterapijo in jo ocenijo glede njene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne varnosti.
Čemu je namenjena
Postopek hemoterapije lahko izvedemo v več situacijah, pogosteje pa ga izvajamo pri zdravljenju ljudi, ki so utrpeli nesreče in izgubili veliko krvi, med večjimi operacijami in po njih ter pri ljudeh, ki trpijo zaradi bolezni, povezanih s krvjo, kot so levkemija, anemija , limfoma in vijolične, na primer.
Čeprav nima dokazanih učinkov, se domneva, da bi lahko avtohemoterapijo uporabili kot alternativno zdravljenje številnih bolezni, kot so na primer fibromialgija, bronhitis, revmatoidni artritis, ekcem in protin. Poleg tega verjamejo, da bi lahko za boljše rezultate te vrste terapije dodali ozonsko kri ali zdravilne rastlinske pripravke za večje lajšanje simptomov.
Kakšna so tveganja za zdravje
Hemoterapija običajno ne predstavlja tveganja za darovalca in prejemnika, vendar je pomembno, da sta združljivi, tako da ne pride do reakcij, povezanih s transfuzijskim postopkom.
Čeprav se zdi, da ima več koristi za zdravljenje več bolezni, ANVISA ne odobri avto-hemoterapije in je zato ne bi smel uporabljati.
Tveganja avtohemoterapije so povezana s pomanjkanjem informacij o postopku, zlasti glede indikacij, kontraindikacij, odmerjanja, neželenih učinkov in koncentracije sestavin, ki jih je mogoče dodati v kri pred injiciranjem v mišico. Poleg tega, ker kri ni obdelana ali obdelana, obstaja tudi nevarnost prenosa nalezljivih bolezni.