Vsebina
Oksimetrija je izpit, ki omogoča merjenje nasičenosti krvi s kisikom, to je odstotek kisika, ki se prenaša v krvnem obtoku. Ta test je pomemben, kadar sumijo na primer bolezni, ki okvarijo ali motijo delovanje pljuč, bolezni srca ali nevrološke bolezni.
Na splošno oksimetrija nad 90% kaže na dobro oksigenacijo krvi, vendar mora zdravnik oceniti vsak primer posebej. Nizka stopnja oksigenacije krvi lahko kaže na potrebo po zdravljenju v bolnišnici s kisikom in lahko kaže na življenjsko nevarno stanje, če ni pravilno popravljeno. Razumevanje posledic pomanjkanja kisika v krvi.
Nasičenost s kisikom lahko izmerimo na dva načina:
1. Pulsna oksimetrija (neinvazivna)
To je najpogostejši način za merjenje nasičenosti s kisikom, saj gre za neinvazivno tehniko, ki meri količino kisika skozi majhno napravo, imenovano pulzni oksimeter, ki je v stiku s kožo, običajno na konici prst.
Glavna prednost tega ukrepa je, da ni treba zbirati krvi in se izogibati ugrizom. Ta naprava lahko poleg oksimetrije meri tudi druge pomembne podatke, na primer količino srčnega utripa in hitrost dihanja.
- Kako deluje: pulzni oksimeter ima svetlobni senzor, ki zajame količino kisika, ki prehaja v kri pod območjem, kjer se izvaja test, in v nekaj sekundah prikaže vrednost. Ti senzorji opravljajo takojšnje redne meritve in so zasnovani za uporabo na prstih, prstih na nogah ali ušesu.
Pulzno oksimetrijo pogosto uporabljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci med kliničnim ocenjevanjem, zlasti v primerih bolezni, ki povzročajo težave z dihanjem, kot so pljučne, srčne in nevrološke bolezni, ali med anestezijo. Oksimeter lahko kupite tudi v medicinskih ali bolnišničnih trgovinah, na voljo pa je v različnih znamkah in cenah.
2. Oksimetrija / plini v arterijski krvi (invazivni)
V nasprotju s pulzno oksimetrijo je analiza plinov v arterijski krvi invaziven način merjenja hitrosti kisika v krvi, saj se to opravi z zbiranjem krvi v brizgo, za to pa je potrebna igelna palica. Zaradi tega je ta vrsta preiskave manj pogosta kot pulzna oksimetrija.
Prednost plinov iz arterijske krvi je natančnejše merjenje ravni nasičenosti kisika v krvi, poleg tega pa lahko zagotavlja tudi druge pomembne ukrepe, kot so na primer količina ogljikovega dioksida, pH ali količina kislin in bikarbonata v krvi.
- Kako deluje: opraviti je treba odvzem arterijske krvi in nato ta vzorec odvzeti za merjenje v določeni napravi v laboratoriju. Krvne žile, ki se najpogosteje uporabljajo za to vrsto merjenja, so radialna arterija v zapestju ali stegnenica v dimljah, lahko pa se uporabijo tudi druge.
Ta vrsta merjenja se običajno uporablja le v primerih, ko je treba bolnika stalno spremljati ali natančneje, kar je pogosteje v situacijah, kot so večji kirurški posegi, hude bolezni srca, aritmije, generalizirane okužbe, nenadne spremembe tlaka krvni tlak ali na primer v primeru odpovedi dihanja. Spoznajte, kaj je dihalna odpoved in kako lahko zmanjša oksigenacijo krvi.
Normalne vrednosti nasičenosti
Zdrava oseba z ustrezno oksigenacijo telesa ima običajno nasičenost s kisikom nad 95%, vendar je običajno, da je zaradi blagih stanj, kot sta prehlad ali gripa, nasičenost brez razloga med 90 in 95% zaskrbljujoče.
Ko nasičenost doseže vrednosti pod 90%, lahko to kaže na prisotnost kakšne resnejše bolezni, ki lahko vpliva na vrednosti kisika v telesu, kot so na primer astma, pljučnica, emfizem, srčno popuščanje ali nevrološke bolezni.
V plinih arterijske krvi se poleg merjenja nasičenosti s kisikom izračuna tudi delni tlak kisika (Po2), ki mora biti med 80 in 100 mmHg.
Poskrbite za natančnejši rezultat
Zelo pomembno je, da se naprave, ki merijo nasičenost s kisikom, redno kalibrirajo, da se preprečijo spremenjeni rezultati. Poleg tega med uporabo pulznega oksimetra nekateri previdnostni ukrepi, da se izognete spreminjanju izpita, vključujejo:
- Izogibajte se uporabi emajla ali umetnih nohtov, saj spreminjajo prehod svetlobnega senzorja;
- Roka naj bo sproščena in pod nivojem srca;
- Napravo zaščitite v zelo svetlem ali sončnem okolju;
- Prepričajte se, da je naprava pravilno nameščena.
Pred opravljanjem izpita mora zdravnik raziskati tudi druge bolezni, kot so anemija ali pomanjkanje krvnega obtoka, ki lahko vplivajo na merjenje oksigenacije krvi.