Vsebina
Nekateri znaki, ki lahko kažejo na depresijo v otroštvu, vključujejo pomanjkanje želje po igri, močenje postelje, pogoste pritožbe zaradi utrujenosti, glavobola ali bolečin v želodcu in učnih težav.
Ti simptomi lahko ostanejo neopaženi ali jih zamenjamo z napadi ali sramežljivostjo, vendar če so ti simptomi več kot 2 tedna, je priporočljivo, da obiščete pediatra, da oceni psihološko zdravstveno stanje in preveri potrebo po začetku zdravljenja.
V večini primerov zdravljenje vključuje psihoterapevtske posege in uporabo antidepresivov, vendar je za pomoč otroku iz depresije nujna podpora staršev in učiteljev, saj lahko ta motnja ovira otrokov razvoj.
Znaki, ki lahko kažejo na depresijo
Simptomi otroške depresije se razlikujejo glede na otrokovo starost in diagnoza ni nikoli enostavna, kar zahteva podrobno oceno pediatra. Vendar pa nekateri znaki, ki lahko opozorijo starše, vključujejo:
- Žalosten obraz, tupih oči in nenasmejanega ter padlega in krhkega telesa, kot da bi bil vedno utrujen in gledal v praznino;
- Pomanjkanje želje po igranju sam ali z drugimi otroki;
- Veliko zaspanosti, stalne utrujenosti in nič energije za nič;
- Napadi in razdražljivost brez očitnega razloga, videti kot moteč otrok, slabe volje in slabe drže;
- Preprost in pretiran jok zaradi pretirane občutljivosti;
- Pomanjkanje apetita, ki lahko privede do izgube teže, v nekaterih primerih pa lahko pride tudi do ogromne želje po sladkem;
- Težave s spanjem in številne nočne more;
- Strah in težave pri ločitvi od matere ali očeta;
- Občutek manjvrednosti, zlasti v zvezi s prijatelji v vrtcu ali šoli;
- Slab uspeh v šoli, rdeče oznake in pomanjkanje pozornosti;
- Urinska in fekalna inkontinenca po pridobitvi sposobnosti nošenja plenic.
Čeprav so ti znaki depresije pogosti pri otrocih, so lahko bolj specifični za otrokovo starost.
6 mesecev do 2 leti
Glavni simptomi depresije v zgodnjem otroštvu, ki se pojavlja do 2. leta starosti, so zavračanje prehranjevanja, majhna teža, majhna rast in zapoznele motnje jezika in spanja.
2 do 6 let
V predšolski starosti, ki se pojavi med 2. in 6. letom, imajo otroci v večini primerov nenehne besede, veliko utrujenosti, malo želje po igri, pomanjkanje energije, lulanje v postelji in nehote odstranjevanje blata.
Poleg tega se lahko tudi zelo težko ločijo od matere ali očeta, izogibajo se pogovorom ali življenju z drugimi otroki in ostanejo zelo izolirani. Obstajajo lahko tudi močni joki in uroki ter veliko težav z zaspanjem.
6 do 12 let
V šolski starosti, ki se pojavi med 6. in 12. letom starosti, se depresija kaže z enakimi že omenjenimi simptomi, poleg tega pa ima težave z učenjem, majhno koncentracijo, rdečimi notami, izolacijo, pretirano občutljivostjo in razdražljivostjo, apatijo, pomanjkanjem potrpljenja, glavobola in trebuha ter sprememb v teži.
Poleg tega se pogosto pojavi občutek manjvrednosti, ki je slabši od drugih otrok in nenehno govori stavek, kot je "nihče me ne mara" ali "ne vem, kaj naj storim".
V mladosti so znaki lahko različni, zato, če je vaš otrok starejši od 12 let, preberite o simptomih najstniške depresije.
Kako diagnosticirati otroško depresijo
Diagnozo običajno postavimo s pomočjo zdravnikovih testov in z analizo risb, saj otrok v večini primerov ne more poročati, da je žalosten in depresiven, zato morajo biti starši zelo pozorni na vse simptome in o tem obvestiti zdravnika za lažjo diagnozo.
Vendar diagnoza te bolezni ni enostavna, še posebej, ker jo je mogoče zamenjati z osebnostnimi spremembami, kot so sramežljivost, razdražljivost, slaba volja ali agresija, v nekaterih primerih pa starši morda vedejo, da je vedenje normalno za njihovo starost.
Če se tako ugotovi pomembna sprememba otrokovega vedenja, na primer nenehno jokanje, razdraženost ali hujšanje brez očitnega razloga, je treba obiskati pediatra, da oceni možnost psihične spremembe.
Kako poteka zdravljenje
Da bi pozdravili depresijo v otroštvu, morate biti v spremstvu pediatra, psihologa, psihiatra, družinskih članov in učiteljev, zdravljenje pa mora trajati najmanj 6 mesecev, da se prepreči ponovitev bolezni.
Običajno se do 9. leta zdravimo le s psihoterapijo z otroškim psihologom. Po tej starosti ali ko bolezni ni mogoče pozdraviti samo s psihoterapijo, je treba na primer jemati antidepresive, kot so fluoksetin, sertralin ali paroksetin. Poleg tega lahko zdravnik priporoči tudi druga zdravila, kot so stabilizatorji razpoloženja, antipsihotiki ali poživila.
Običajno začne uporaba antidepresivov začeti učinkovati šele po 20 dneh po zaužitju in tudi če otrok nima več simptomov, mora še naprej uporabljati zdravila, da se izogne kronični depresiji.
Za pomoč pri okrevanju bi morali starši in učitelji sodelovati pri zdravljenju, spodbujati otroka, da se igra z drugimi otroki, se ukvarja s športom, se udeležuje dejavnosti na prostem in otroka nenehno hvali.
Kako ravnati z depresivnim otrokom
Življenje z otrokom z depresijo ni enostavno, vendar morajo starši, družina in učitelji otroku pomagati premagati bolezen, tako da se počuti podprto in da ni sam. Tako je treba:
- Spoštujte otrokove občutke in pokažite, da jih razume;
- Otroka spodbujajte, naj razvija dejavnosti, ki so mu všeč, ne da bi pritiskal;
- Neprestano hvaliti otroka za vsa majhna dejanja in ne popravljati otroka pred drugimi otroki;
- Otroku posvečajte veliko pozornosti, če želite, da mu pomagajo;
- Vzemite otroka, da se igra z drugimi otroki, da povečate interakcijo;
- Otroku ne dovolite, da se igra sam ali naj ostane v sobi sam, ko gleda televizijo ali igra videoigre;
- Spodbujajte prehranjevanje vsake 3 ure, da ostanete nahranjeni;
- Naj bo soba udobna, da bo vaš otrok lahko zaspal in dobro spal.
Te strategije bodo otroku pomagale pridobiti samozavest, izogniti se izolaciji in izboljšati samopodobo ter otroku pomagati pri ozdravitvi depresije.
Kaj lahko povzroči otroško depresijo
V večini primerov se otroška depresija pojavi zaradi travmatičnih situacij, kot so nenehni prepiri med družinskimi člani, ločitev od staršev, sprememba šole, pomanjkanje stikov med otrokom in starši ali njihova smrt.
Poleg tega lahko zloraba, kot je posilstvo ali vsakdanje življenje s starši alkoholiki ali odvisniki od drog, prispeva tudi k razvoju depresije.